Prvi maj praznujemo v spomin na krvave proteste leta 1886 v Chicagu, ko so delavci protestirali za osemurni delavnik in ostale delavske pravice. Prvi maj je tekom desetletij postal praznik dela v večini držav, med državami, ki ga ne obeležujejo, pa še vedno ostajajo Združene države Amerike.
Po teh dogodkih se je ta majski dan v delavskih krogih imel za praznik dela, ki so ga ljudje obeleževali z različnimi rituali, med drugim v množici dežel s kurjenjem kresov v spomin na dogodke leta 1886. V 20. stoletju je prvi maj pridobil uraden status praznika dela, začenši v Sovjetski zvezi. Praznovanja delavskega dne so v času hladne vojne v komunističnih državah dobila obliko velikih vojaških parad in vladno podprtih zborovanj delavstva.
Starodavno kresovanje na Slovenskem izvira še iz predrimske venetske dobe, ki je povezano z mističnim čaščenjem Sonca, po drugi svetovni vojni pa je dobilo popolnoma novo vsebino. S kurjenjem kresov, postavljanjem mlajev in nošnjo nageljnov je nadomestil praznik sv. Krstnika (24. junij) oziroma kresne noči ter postal sestavni del delavskega praznika. Praznik je imel veliko težo in močan ideološki naboj.
Praznovanje prvega maja kot delavskega praznika sicer sega v leto 1890, ko so ga prvič praznovali v takratnih slovenskih deželah. Skupščina FLRJ je že leta 1945 razglasila prvi maj za državni praznik, čez nekaj let pa je ta praznik postal dvodneven. Prvomajska praznovanja so postala v vseh socialističnih državah dela prost dan in zakonit praznik.
Prvomajske proslave in parade
Prva leta po vojni so bile prvomajske proslave v Jugoslaviji zelo mogočne manifestacije z velikimi paradami, kasneje pa so dobile manj pompozno obliko. Dan se je začel navsezgodaj zjutraj z budnicami pihalne godbe, čez dan so se vrstili številni sprevodi in kulturne prireditve, ki so se navadno zaključile zvečer s kresom in veselico. Ljudje so imeli pripete rdeče nageljne, oblečeni pa so bili v najboljša oblačila. Pomembno mesto pri praznovanju so imele rdeče zastave in mlaji. Velik del takratnega praznovanja je bil prevzet po Sovjetski zvezi. Simbolika tega dne je bila v vseh vidikih povezana s solidarnostjo delavcev in bojem za pravice.
Praznik danes
Še desetletja so bila prvomajska praznovanja manifestativno množična in so dejavno spremljala pereča družbena, politična in gospodarska stanja in vprašanja doma in v svetu. Obseg prvomajskih proslav se je tekom desetletij zmanjšal, v samostojni Sloveniji pa danes ostaja praznik, ki se v večernih urah konča s kresom in veselico. Prvi maj je tako tudi prvi dan šmarnic, vsakodnevnih verskih čaščenj Marije.